3 ENAKOVREDNE NAGRADE STROKOVNE ŽIRIJE
Zaradi Eve
Film Zaradi Eve Jana Krevatina nas preseneča: z nepričakovanimi zasuki kamere, hitrimi rezi, z nenavadnimi detajli in z dosledno uporabo filmskega jezika. Pripoveduje predvsem s podobami, brez dialoga, brez pojasnjevanj, saj spremljamo mladostnika v njegovih intimnih trenutkih in stiskah. Potek zgodbe je nekoliko stereotipen, vendar so situacije prepričljive, dialog naraven in vsakdanji, znotraj te običajnosti pa se zgodijo premišljene, skoraj gledališke postavitve. Krevatinove filme odlikujejo tudi odlični igralci; to velja tudi za drugi njegov prijavljeni film Portret izgubljenim. In tudi v kratkem filmu Collected Shots: Budapest kratko pojavljanje njegovega protagonista med dokumentarnimi posnetki z ekskurzije vzpostavi naracijo. Ker praviloma nagrado podeljujemo posamičnim filmom, želimo člani letošnje žirije obenem izpostaviti vse tri prijavljene filme tega prodornega avtorja.
Vislice
Eden težjih izzivov za režiserja je film brez dialoga, saj je potrebno zgodbo podati brez besed, zgolj s sliko, montažo, zvokom in glasbo. Igralci morajo čustva izraziti le z mimiko, pogledi, držo telesa. Posebej zahteven je žanr grozljivke, gledalci so vsega vajeni in jih ne moreš prestrašiti na poceni način. V filmu Vislice je kamera vodena z razmislekom, tekoče, brez odvečnih kadrov, fotografija je primerno temačna, zvok doda svoje k atmosferi, montaža na pravih mestih poskrbi za dražljaje, ki gledalca v točno določenem trenutku primerno šokirajo.
Režiser doseže napetost, primerljivo s tisto v filmih profesionalne produkcije, in nam povzroči kurjo polt, torej telesno izkušnjo. In prav to je v tovrstnih filmih tisto, kar šteje. Odličen primer žanra.
Vonj po razkroju
Kratki film Vonj po razkroju nam odstira notranji svet odraščajočega dekleta. Tik pred maturantskim plesom Gabi zaradi drugega dekleta zapusti fant. V njej se naselijo občutki zapuščenosti, bolečine, osamljenosti, manjvrednosti. Njena stiska je vse večja, vse glasnejši so obsojajoči notranji glasovi in misel na samomor. Film, poln simbolike, zaznamujeta domiselno kadriranje in montaža, ki ves čas prehaja iz zunanjega vsakdana v notranji, intimni svet dekleta, ter nam tako razkriva stiske preštevilnih mladih danes. Ob tem pa ne izgubi (za)upanja, da je težko breme vendarle mogoče odložiti in se prepustiti toku življenja.
NAGRADA NE ME SEKIRAT
7 pogledov
Film 7 pogledov ima celovito domišljen in izčiščen koncept. Premišljeno izbrana filmska sredstva – statična kamera, skopi kadri, ritmično izmenjavanje le dveh filmskih planov – in sproščena, neobremenjena igra elementarno zgodbo filma smiselno nadgradijo.
Sledimo sedmim dnem, ki jih v zaprtem prostoru preživi protagonist filma. Če se nam prvi dan v pogovoru z dekletom predstavi kot običajen in površen mladostnik, z vsakim naslednjim dnem odkrivamo globlje plasti njegove osebnosti. Dnevi, ki sledijo, prinašajo premišljevanja in situacije, lastna mladostniku in njegovim preizpraševanjem: kaj prinese študij/znanje, kam nas prestavljajo opojne substance, kako pomembni so prijatelji, koliko nedoločeno je iskanje ljubezni? Kaj so travme, kaj strahovi, celo kakšno je sanjarjenje ob misli na prihodnost?
Sedmi, lahko bi bil tudi Gospodov dan, begajoči človek v stvarnosti vsakdana s steklenico, ki jo prestavlja po rokah, z jasno izpovedanim občutkom klavstrofobičnosti in zavedanjem življenja, ki teče tam zunaj, izjavi: »Jaz nimam več nič za povedat.«
Film lahko razumemo kot portret mlade generacije.
NAGRADA NE ME SEKIRAT (SKRAJŠANA VERZIJA)
7 pogledov
Film 7 pogledov ima celovito domišljen in izčiščen koncept. Premišljeno izbrana filmska sredstva – statična kamera, skopi kadri, ritmično izmenjavanje le dveh filmskih planov – in sproščena, neobremenjena igra elementarno zgodbo filma smiselno nadgradijo.
Sledimo sedmim dnem, ki jih v zaprtem prostoru preživi protagonist filma. Če se nam prvi dan v pogovoru z dekletom predstavi kot običajen in površen mladostnik, z vsakim naslednjim dnem odkrivamo globlje plasti njegove osebnosti. Dnevi, ki sledijo, prinašajo premišljevanja in situacije, lastna mladostniku in njegovim preizpraševanjem.
Sedmi, lahko bi bil tudi Gospodov dan, v stvarnosti vsakdana begajoči človek z jasno izpovedanim občutkom klavstrofobičnosti in zavedanjem življenja, ki teče tam zunaj, izjavi: »Jaz nimam nič več za povedat.«
NAGRADA MLADINSKE ŽIRIJE
Nočna ptica
Film Nočna ptica smo izbrali, saj se razlikuje od ostalih, ker se nam zdi najbolj mladinski, nedolžen in ne prikazuje eksistencialne krize.
Z odličnimi zvočnimi efekti, domiselno uporabo ogledal in dobro igro svetlobe nam zgodba z optimizmom, dinamičnostjo in pozitivnim pogledom na svet prikaže otroško dobronamernost, ki gledalca prevzame ter ga v pričakovanju pripelje do prisrčnega zaključka. Zgodba ni razvlečena, vsi elementi imajo svojo točno določeno vlogo, s katerimi filma ne odvračajo od rdeče niti zgodbe. Mladinska žirija čestita režiserju, igralcem, snemalcem in vsej ekipi za odlično delo.