Letošnji nagrajenci strokovne žirije so:

  • Nedosegljivo, Urh Pirc
  • Metum, Anna Sangawa Hmeljak
  • Aleks, Neža Zalaznik.
Nedosegljivo

Kratki film Nedosegljivo Urha Pirca je celovit, zrel izdelek. Deluje na vseh ravneh in v vseh segmentih dojemanja filmskega dela. Z zgodbo, ki obravnava večno temo prijateljstva, zaupanja, želja in ambicij, gledalca hitro zapelje in ga do konca ne razočara. K temu ob odlični fotografiji pripomorejo tudi prepričljive igralske kreacije vseh treh mladih protagonistov. Tudi zelo subtilna uporaba glasbe je na mestu. Vse našteto zaokrožuje talent avtorja filma. Njegova režija je domiselna in njegov avtorski podpis prepoznaven. Urh Pirc je ustvaril film, s katerim nagovarja svojo generacijo in s katerim se lahko postavi ob bok filmom profesionalnih režiserjev.

Metum

Z naslovom filma – Metum – avtor gledalca pripravlja na nekaj strašnega in ob ogledu takoj na začetku zaznamo grozno pošast, ki se splazi v eno izmed hiš. Ko se s strašljivo podobo pojave sprijaznimo, pa se zgodi preobrat in pošast prevzame drugačen obraz, spremenijo se njeni nameni. Transformira se v zaščitniški lik, ki gledalca osvobodi predsodkov, mu odpre  priložnost za razmislek o tem, kdo vse je lahko naš sovražnik in kdo prijatelj. Metum na kratek in zelo učinkovit način nagovarja gledalca s spoznanjem, da se lahko resnica razlikuje od tistega, kar opazimo, zaznamo ali razumemo na prvi pogled. Izstopa tudi po svoji zasnovi, saj uporablja posebno tehniko animiranja. Dodelana zgodba, izdelani liki ter kratko in zelo nazorno sporočilo je tako prepričalo prav vse člane žirije.

Aleks

Osnovna tema filma, iskanje identitete glavnega junaka Aleksa, se zdi naravna in relevantna izbira za mlado avtorico v zgodnjih najstniških letih. Aleksovo spraševanje o mestu v družbi, ki mu je bila z rojstvom predpisana, se kaže skozi njegove vse bolj očitne odklone od družbeno sprejetih norm obnašanja, oblačenja in vedenja, ki pritičejo določenemu spolu. Avtorica spretno stopnjuje Aleksove odmike od fantovske vloge od komaj opazne nezainteresiranosti za fantovske teme do zavestnega izkazovanja drugačnosti, kar seveda sproži odklonilne reakcije med vrstniki. Čeprav večina Aleksovih sošolcev nima razumevanja za njegovo transformacijo, je trdna podpora njegove sestre odločilna, da naš junak vztraja pri svoji novo odkriti spolni identiteti.  Filmska zgodba se izgrajujejo z dosledno vizualno naracijo, ki sledi dovolj prepričljivemu razvoju glavnega lika. Ideja zgodbe je zato izražena skozi samo dogajanje in je niti ne bi bilo potrebno izreči v dialogu: Aleks kljub nasprotovanju okolice ne zataji lastne identitete in je zvest samemu sebi.

Mladinska žirija

Mladinska žirija je nagradila film Metum Anne Sangawe Hmeljak in posebno častno pohvalo namenila filmu Dokaz Teme avtorja Anžeta Testena.

Metum

Za zmagovalni film Metum smo se odločili iz več razlogov. Prvi je, da film kljub neverjetno resni tematiki nasilja v družini ves čas vzdržuje sproščeno vzdušje in ima spodbuden konec. Poleg tega uporablja zelo inovativno in edinstveno animacijsko tehniko s pestro barvno paleto, zaradi česar močno odstopa od ostalih filmov. Nazadnje želimo pohvaliti tudi zvočne efekte in glasove, ki so prepričljivo pričarali grozljivo, a tudi ganljivo zgodbo tega filma, ki se sploh ne vleče in traja le, kolikor je potrebno, da gledalcu predoči svoje sporočilo. Zato nagrado mladinske žirije dodeljujemo filmu Metum avtorice Anne Sangawe Hmeljak in čestitamo vsem sodelujočim animatorjem.

Ob razglasitvi naše izbire bi radi poudarili, da je bila razlika v številu glasov med zmagovalnim in drugouvrščenim filmom zelo majhna, zato filmu Dokaz Teme zaradi odlične uporabe svetlobe podeljujemo častno pohvalo mladinske žirije.

Ne me sekirat

Posebno nagrado “ne me sekirat” za film z avtentično mladinsko temo in aktivnim odnosom avtorja do družbenega dogajanja je dobil film Lapsuz, Helene Ponudič.

Lapsuz

Eksperimentalna parodija  LAPSUZ nas sprva postavi  v sejno sobo Pod TV. Priča smo verbalnemu obračunavanju nevrotičnega direktorja  s svojimi sodelavci, člani filmske ekipe Pod TV, ki so posneli izmišljen dokumentarni film o romunski glasbeni zvezdnici Lulijani. Skozi dinamično montažo, v kateri se izmenjujejo  posnetki verbalnega nasilja direktorja televizijske hiše, kadri  televizijske oddaje Senzacija ter  posamični odlomki  absurdnega, ironično fiktivnega dokumentarca, se oblikuje družbenokritična ost filma. Na eni strani je usmerjena v svet medijskega senzacionalizma, izmišljenih novic, nenasitne in nereflektirane konzumpcije škandalov, zgodb, lažnih podatkov … na drugi pa ne prizanaša niti newagevski slepi veri v duhovne prakse, v moč vedeževanja,  ekstrasenzoriko, šamanizem.

Sodobni medijsko pojavni svet avtorica filma LAPSUZ dekonstruira z ironijo, parodijo in absurdom ter preko tega do njega vzpostavlja kritiko in distanco.