Nagrade festivala Videomanija 2022
Tri enakovredne glavne nagrade
Srečko
V filmu se, medtem ko sanjsko zadrema s slušalkami, Srečkotu povrneta sreča in upanje. Pesem slovenskega rap izvajalca Vazza mu pomaga najti svojo svobodo.
Utemeljitev žirije
Kratki animirani film Srečko Aleksandra Cavazze je sveže in presenetljivo avtorsko delo, v katerem glasba ritmizira linearno risbo in njeno nenavadno potovanje skozi nadrealistične metamorfoze telesa glavnega protagonista Srečka, ki se je utrujen vrnil domov in s slušalkami na glavi zadremal.
Animacija ponuja zanimivo prepletanje rap glasbe in risbe, ki mestoma ilustrira peto besedilo, spet drugje pa se od njega oddaljuje in svobodno odkriva lastne svetove.
BITi/BEat
“Moja koža se počasi dotika tvojega telesa. Dotik za dotikom se kot reka zlijeva v eno in nikoli ne obstojiva… dokler se bitje ne ustavi in sva le dve minljivi telesi”
Plesno – performativni video, v katerem je prikazan odnos med dvema osebama, dvema telesoma, ki sta povezani s stikom, dotikom, vdihom, izdihom, gravitacijo in bitjem srca.
Začuti se tudi pridih vojne, ki je bila kot tema v času razvijanja ideje še posebej pereča in pristna in je tako ali drugače vplivala na naju.
Utemeljitev žirije
BITi/BEat, plesni performativni video, kot so kratki film žanrsko poimenovali ustvarjalci sami, nas s celovitostjo prepleta giba, glasbe, barve in svetlobe, ki jih oko kamere in roka montaže mojstrsko povežeta v zgodbo, uroči.
Koreografija dveh teles, sprva prebujajočih se skozi dotik, ovoj in preplet, potem njun dvig in vrtenje, ritmično pulziranje, trk, spoj in dokončna umiritev … nas, čeprav tako abstraktna, pripelje čisto blizu k znanemu, k naši intimni izkušnji srečevanja in prepletanja z drugim: nikoli sami, zmeraj v odnosu, tam torej, kjer se izpolnimo, kjer se dopolnimo.
Kamera z natančno odmerjenimi kadri in dinamičnimi rakurzi počasi potuje čez dele teles, čez roke, obraz, pokrajino telesa … in jih s subtilno montažo poveže v nove, presenetljive in nenavadno lepe telesne forme in odnose. Prizorišče je skopo odmerjeno in barvna paleta reducirana − le ten kože, ki stopa iz ozadja nedefinirane črnine in kontrastira z belino oblačila, daje v dialogu z natančno osvetlitvijo celoti novo razsežnost. Glasba je le del celote, s svojo emocijo in ritmom prej sledi dogajanju, kot pa ga določa.
Film BITi/BEat je močno umetniško doživetje.
Ljubezen?
V dokumentarnem filmu, ˝Ljubezen?˝ nam svoj pogled na doživljanje le-te predstavi znan slovenski pevec in pisec poezije, novinar in glasbenik, učiteljica glasbe, mlad kitarist, navihana prvošolka,… Doživljanje se skozi generacije spreminja, a še vedno je ljubezen, nekaj najlepšega kar nas povezuje.
Utemeljitev žirije
Če se lotiš teme ljubezni, o kateri v času informativne eksplozije govori ves svet, ne da bi povedal kaj bistvenega, ni lahko najti neizhojene poti do žlahtnega filma. Še posebej težko je v zvrsti dokumentarno igranega filma poiskati iskren izraz, ki ni odmev sprenevedave govorice družabnih omrežij. Režiserki Katjuši Peterka in njenim sodelavcem je to uspelo. Izbrali so prave sogovornike in snemalne lokacije. Hitri montažni rezi imajo za gledalca zanimiv učinek, saj zbližajo zelo različne izjave in poglede na ljubezen. Ta nam ni v pogubo, v to so prepričani nastopajoči štirih generacij (otroka, najstnik, starši in stari starši). Včasih nam je ljubezen na dosegu rok, na primer pri igri, v zavetju staršev, v odnosu do živali in dela, včasih je oddaljena »romantika na tretjo potenco«, kot pravi Vlado Kreslin. Drugič je spet tavtologija: »če imaš nekaj rad, imaš pač rad«, modro izjavi Boštjan Rous. Odličen je zaključek filma, ko se pred kamero za isto mizo zberejo vsi, ki so prej sodelovali z osebnimi, intimnimi razmišljanji, polnimi čustev, spominov in želja. Odjavna špica je izvrsten poudarek vsega, kar smo spremljali, saj ljubezen varno shrani med strani družinskega albuma. Ustvarjalcem Ljubezni je uspelo v temačni in raztrgani svet, ki ga obvladujeta sovraštvo in egoizem, pripeljati žarek upanja, da ni vse izgubljeno, če le sledimo nareku srca in empatije.
Nagrada mladinske žirije
Vasja
Vasja je zaljubljen v Jana, vendar njegov dvojnik, ki predstavlja njegovo ponotranjeno opresijo družbe do istospolno usmerjenih, tega nikakor ne odobrava. Zapleteta se v več prepirov in Vasja začne čutiti, da ga dvojnik tako duši in omejuje, da se ga mora rešiti.
Utemeljitev žirije
Film Vasja dijakov Gimnazije Nova Gorica izraža ustvarjalnost, veselje do filmske umetnosti in zajetno količino znanja.
Tehnično je film dovršen: kadri so posneti premišljeno, a vseeno delujejo povsem naravno. Prizorišča so vedno dobro zajeta, v ospredju je bistvo. Vrh tehnične izmojstrenosti pa nedvomno predstavlja bistra vključitev Vasjevega notranjega glasu oziroma dvojnika. Sama tehnika v filmskem ustvarjanju sicer ni nova, a ustvarjalci so jo izpeljali popolnoma gladko in jo ponekod celo nadgradili, predvsem v prizoru, v katerem se Vasja giblje, odsev v ogledalu pa miruje. Režija spretno izrabi tehnične zmožnosti in obenem omejitve obrne v prid filma – namesto da bi z očitnim trikom poskušala prikazati uboj Vasjevega dvojnika, prikaže le nož in truplo, kar poveča dramatičnost in v gledalcu zbudi močnejša čustva. S tem okrepi živost in prepričljivost filma.
Zelo živa je seveda tudi tematika in prav tu film najbolj blesti. Za mlade je zelo aktualen, saj se ravno v tem obdobju ljudje sprašujemo o svoji spolni identiteti, poleg tega se velik del filma dogaja v šoli, kjer mladi preživimo pomemben del svojega časa. Vasjev notranji dvojnik opredmeti dvome in nazorno prikaže širši problem na več stopnjah: najprej nezaupanje vase in nemoč v notranjem konfliktu, s čimer posredno obsoja tudi družbo, iz katere težava izvira – če bi družba sprejemala istospolno usmerjene, Vasja ne bi bil notranjega boja, saj ga notranji glas ne bi obsojal.
Vrhunec je prepir z dvojnikom pred Vasjevo odločitvijo, da se ga znebi za vedno. Prav tu se najbolje pokaže nadarjenost glavnega igralca, pa tudi premišljenost scenarista, saj humorni vložek ne razbije sicer žalostnega in čustveno močnega prizora, ampak ga oplemeniti. Navdušita tudi razplet in konec, ki je odprt, a ne preodprt, saj je pozitiven, obenem pa ne vemo, kako se zgodba nadaljuje.
Zaradi aktualne zgodbe, prepričljive igre in premišljene tehnične izvedbe gre nagrada mladinske žirije na festivalu Videomanija leta 2022 filmu Vasja dijakov Gimnazije Nova Gorica.
Nagrada Ne me sekirat!
Your eyes…will always be in my heart
Film govori o otroških travmah, ki ji jih je povzročil njen oče, kot mali deklici. V sedanjem svetu je zato prebudila v sebi strah do drugih moških, starejših in mlajših. Po zelo dolgem času končno zbere pogum in se sooči z novim fantom v njenem življenju v živo, iz oči v oči se gledata in v njej se nabira strah, trepet in radovednost, saj nikoli ni doživela pristnega občutka ljubezni s strani moškega. Končno se zraven njega sprosti in počuti malo bolj varno, ko fant naredi napako, katero ona obžaluje bolj kot on sam…
Utemeljitev žirije
Your eyes … nas v kratkih, natančno kadriranih bližnjih planih in detajlih, prekinjenih s črninami, sooči s parom, ki si je našel zatočišče v slikoviti lovski preži sredi jase. Gledalci smo čisto blizu, med njima, gre za subjektivni pogled, oči so tudi v naslovu. Meglice, cigaretni dim, črnine, kostumografija, rekviziti, gibi, zorni koti, kontrasti … vse je brezhibno. Film veliko bolj kot o otroških travmah (h katerim se vračamo z nizom impresivnih podob) pripoveduje o subkulturi in o iskrenem odnosu med dvema, ki sta si blizu … will always be in my heart.